Predstavitev‎ > ‎

Statut društva

PREAMBULA

Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih (Uradni list RS št. 89/99) je občni zbor na seji dne 19.12.2003, sprejel spremembo določbe temeljnega statuta in sicer 3. člena – sprememba sedeža društva:

STATUT
Društva Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja oseb z motnjo v razvoju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja oseb z motnjo v razvoju (v nadaljnem besedilu društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju in posameznikov, ki imajo interes pomagati in delati v korist oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Društvo deluje v smeri izboljšanja kakovosti življenja teh oseb in njihove osebne blaginje.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Za zakonito delovanje društva in dosledno upoštevanje tega statuta je odgovoren predsednik društva.

3. člen

Ime društva je: Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja oseb z motnjo v razvoju.

Sedež društva je na Cesarjevi ulici 27, 8000 Novo mesto.

Društvo ima svoj znak in štampiljko. Znak društva je podoba malega princa z dopisom Mali princ – društvo za dvig kvalitete življenja oseb z motnjo v razvoju.

Štampiljka je okrogle oblike, velikosti 3 cm. Na zunanjem delu kroga je napis Društvo za dvig kvalitete življenja oseb z motnjo v razvoju, v sredini štampiljke je podoba malega princa in pod njem ime društva MALI PRINC.

4. člen

Delo društva in njegovih organov temelji na načelih javnosti.

Društvo svoje člane o svojem delovanju obvešča:

  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
  • preko sredstev javnega obveščanja,
  • internim glasilom,
  • in ostalimi primernimi sredstvi za obveščanje.

Širšo javnost društvo o svojem delu obvešča tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov in predstavnike sredstev javnega obveščanja in preko ostalih oblika javnega obveščanja.

5. člen

Društvo načeloma deluje na območju Dolenjske, vendar lahko v primeru potreb posameznega projekta območje svojega delovanja tudi razširi v skladu  s potrebami aktualnega projekta.

Društvo lahko sodeluje ali se povezuje s podobnimi ali sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami.

Društvo se lahko samostojno včlani v sorodne domače in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

II. NAMEN IN CILJI

6. člen

Društvo ima v prizadevanjih za dvig kvalitete življenja oseb z duševno in telesno prizadetostjo predvsem naslednje naloge in cilje:

  • organizira in izvaja dejavnosti v okviru vseživljenjskega učenja za te osebe,
  • spodbuja in organizira izobraževanja za duševno prizadete osebe, njihove družine in za vse člane in nečlane društva,
  • spodbuja in razvija samozagovorništvo teh oseb,
  • vodi programe za izboljšanje osebne blaginje: zdravja, izobrazbe, kulture, športa, rekreacije, okolja, stanovanja, socialnih storitev - N/ 75.120,
  • podpira in razvija različne socialne dejavnosti: osebna pomoč posamezniku, socialna oskrba na domu…- N/ 85.329,
  • aktivno sodeluje v skrbi za usposabljanje in kakovostno življenje, delo, zaposlovanje in bivanje duševno prizadetih v svoji sredini,
  • preko sredstev javnega obveščanja informira ožjo in širšo javnost o svojem delovanju in s tem posredno razvija pozitiven odnos do celovite problematike duševne prizadetosti,
  • obdeluje in objavlja strokovna dela in dognanja s področja duševne prizadetosti,
  • vključuje se v različne projekte in dejavnosti namenjene njihovemu osebnostnemu razvoju.

III. ČLANSTVO DRUŠTVA

7. člen

Član društva je lahko vsak občan, ki prostovoljno izrazi željo postati član ter v ta namen podpiše pristopno izjavo, da bo deloval v skladu s statutom društva.

V prvi vrsti so to osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju (v okviru in obsegu svojih sposobnosti), starši teh oseb, njihovi družinski člani, rejniki, skrbniki, strokovni delavci različnih usmeritev in ostali občani ter organizacije, ki se vanj vključujejo izrazito z namenom uresničevanja nalog in ciljev društva.

V imenu oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, pristopno izjavo podpišejo starši oziroma skrbniki.

8. člen

Pravice članov so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva,
  • da sodelujejo na občnih zborih društva in soodločajo v organih društva v katere so izvoljeni,
  • da sooblikujejo program dela društva,
  • da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno – materialnim poslovanjem,
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
  • dajejo svoje ideje in pobude za izboljšanje dela društva

Dolžnosti članov so:

  • da spoštujejo in odgovorno izvršujejo določila tega statuta in drugih aktov, ki jih sprejme društvo,
  • da plačujejo članarino,
  • da varujejo ugled društva.

Pravice članov z motnjo v duševnem in telesnem razvoju so:

  • da so udeleženi pri projektih in dejavnostih, ki jih izvaja društvo,
  • da so aktivni uporabniki delovanja društva,
  • da društvo upošteva njihove želje, pobude in potrebe,
  • da so pravočasno in ustrezno (glede na svoje potrebe) seznanjeni z dogajanjem v društvu, ki jim je neposredno namenjeno ali povezano z njimi,
  • da so oproščeni plačevanja članarine.

9. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • z izstopom,
  • če preneha delovati društvo,
  • z izključitvijo,
  • s smrtjo.

Član izstopi iz društva tako, da izvršnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Če posamezni član grobo krši določila tega statuta se ga lahko izključi. V takem primeru tričlansko častno razsodišče preuči primer in predlaga izvršnemu odboru izključitev, o kateri le-ta odloča. Zoper to odločitev je možna pritožba občnemu zboru. Pritožba ne zadrži izvršitve. Odločitev občnega zbora je dokončna.

O možni ponovni včlanitvi izključenega člana odločajo na podlagi predhodno pripravljenega poročila častnega razsodišča člani na občnem zboru.

Na dan prenehanja članstva prenehajo vse funkcije, pravice in dolžnosti člana.

IV. ORGANI DRUŠTVA

10. člen

Organi društva so:

  • občni zbor,
  • izvršni  odbor,
  • predsednik,
  • podpredsednik,
  • nadzorni odbor,
  • častno razsodišče,
  • druge komisije, če se pokaže potreba.

Mandat voljenih organov društva traja največ dve leti.

11. člen

Občni zbor

Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva.

Delo občnega zbora je javno in mu lahko prisostvujejo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja in odločanja, če niso člani društva.

V primeru, da je v interesu društva, lahko občni zbor posamezno točko dnevnega reda obravnava tajno (zapre svoje delo za nečlane).

12. člen

Občni zbor društva se sestaja na zasedanjih, ki so redna ali izredna.

Reden občni zbor sklicuje izvršni odbor najmanj vsake dve leti.

Izreden občni zbor pa se skliče po sklepu izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov društva. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim materialom. Izredni občni zbor sklepa le o zadevah, za katere je bil sklican.

13. člen

O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 14 dni pred sejo.

Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovico članov. V primeru, da ob dogovorjenem času ni prisotna vsaj polovica članov, občni zbor počaka 30 minut, nato pa odloča z večino prisotnih članov, pri čemer mora biti prisotna najmanj 1/5 članov.

Glasovanje je načeloma javno, vendar je občni zbor na pobudo vsakega posameznega člana obvezan glasovati tajno.

14. člen

Občni zbor opravlja naslednje naloge:

  • sprejema dnevni red zasedanj,
  • sprejema in spreminja statut in druge akte društva,
  • sprejema program dela društva,
  • sprejema finančni plan in zaključni račun,
  • voli in razrešuje predstavnike v organe društva – predsednika, podpredsednika, člane izvršnega odbora, nadzornega odbora,
  • ocenjuje delo društva in sklepa o organizaciji in nalogah društva,
  • odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora, nadzornega odbora,
  • odloča o sodelovanju in vključevanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dokončno odloča o izključitvi člana iz društva,
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva, v skladu z nalogami in cilji društva,
  • sklepa o prenehanju delovanja društva.

Občni zbor na začetku svojega zasedanja izvoli vodstvo občnega zbora in sicer predsedujočega, ki vodi občni zbor, zapisnikarja, ki piše zapisnik in dva člana. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše vodstvo občnega zbora, s čimer tudi jamči za pravilnost zapisnika.

15. člen

Izvršni odbor

Izvršni odbor je izvršilno telo društva, ki opravlja organizacijske, strokovno – tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva po programu in sklepih, sprejetih na predhodnem občnem zboru.

Izvršni odbor šteje sedem članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik in pet izvoljenih članov.

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar ne manj kot štirikrat letno.

Mandatna doba članov izvršnega odbora je dve leti z možnostjo ponovne izvolitve.

16. člen

Delo izvršnega odbora vodi predsednik, ki je istočasno tudi predsednik društva. V njegovi odsotnosti vodi delo podpredsednik.

Seje se sklicujejo na pobudo predsednika oziroma kateregakoli člana izvršnega odbora ter v skladu z letnim delovnim načrtom in aktualnimi potrebami.

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

Izvršni odbor na svoje seje vabi vedno tudi predsednika nadzornega odbora društva.

17. člen

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:

  • sklicuje občni zbor,
  • pripravlja potrebno gradivo in program društva za obravnavo na občnem zboru,
  • predlaga občnemu zboru spremembe in dopolnitve statuta,
  • predlaga občnemu zboru v obravnavo in potrditev letni finančni načrt društva,
  • pripravlja in izvaja dejavnosti društva, ki so bile sprejete v letnih delovnih načrtih,
  • pripravlja in sprejema akte društva in opravlja vse naloge, ki so opredeljene v njih,
  • skrbi za pridobivanje finančnih sredstev društva in upravlja z njimi,
  • imenuje in ukinja različne komisije in delovne skupine ter opravlja še druge naloge ki mu jih naloži občni zbor.

18. člen

Izvršni odbor lahko za opravljanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisije določi izvršni odbor. Za svoje delo so komisije odgovorne izvršnemu odboru.

19. člen

Predsednik

Predsednik društva opravlja naslednje naloge:

  • predstavlja in zastopa društvo v javnosti,
  • sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,
  • podpisuje akte, ki jih sprejmeta občni zbor in izvršni odbor,
  • skrbi za zakonitost delovanja društva
  • odgovarja za javno delovanje društva,
  • daje pooblastila posameznim osebam za izvajanje nalog društva,
  • sklepa pogodbe na podlagi sprejetih delovnih in programskih načrtov društva,
  • opravlja naloge in izvršuje pooblastila po tem statutu in sklepih pristojnih organov.

20. člen

Podpredsednik

Podpredsednik društva nadomešča predsednika društva v okviru vseh njegovih pristojnosti v času njegove odsotnosti ali po pooblastilu predsednika.

21. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor društva je organ društva, ki ga izvoli občni zbor društva. Sestavljajo ga trije člani. Nadzorni odbor na prvi seji izvoli med svojimi člani predsednika nadzornega odbora.

Nadzorni odbor se sestaja najmanj enkrat letno ali po potrebi večkrat, tako na svojo pobudo, pobudo občnega zbora, izvršnega odbora ali predsednika društva. Seje sklicuje predsednik nadzornega obora.

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugem organu društva.

Naloge nadzornega odbora:

  • nadzira izvajanje statuta in drugih splošnih aktov društva,
  • nadzira izvajanje sprejetih načrtov in programov društva,
  • nadzira materialno in finančno poslovanje društva,
  • pregleduje finančna in delovna poročila, zaključni račun in ostalo dokumentacijo društva,
  • lahko razveljavi posamezne akte društva, ki niso v skladu s statutom in naloži pristojnemu organu, da o zadevi ponovno odloča,
  • svojem delu poroča in predlaga posamezna poročila v sprejem izvršnemu odboru in občnemu zboru društva.
  • Nadzorni odbor odloča z večino glasov svojih članov. Za pravilnost dela nadzornega odbora je odgovoren predsednik nadzornega odbora.

22. člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče je organ društva, ki vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z določili statuta.

Častno razsodišče imenuje izvršni odbor. Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika častnega razsodišča. Častno razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so:

  • kršitve določb tega statuta,
  • nevestno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
  • neizvrševanje sklepov organov društva,
  • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.
  • Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče častno razsodišče so:
  • opomin,
  • javni opomin,
  • izključitev.

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski organ.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

23. člen

Viri dohodkov društva so:

  • članarina,
  • darila,
  • prispevki sponzorjev,
  • dotacije,
  • javna sredstva,
  • z dohodki lastne dejavnosti,
  • drugi zakonsko dovoljeni viri.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

V primeru prenehanja društva, se vsa finančna in materialna sredstva društva prenesejo SOŽITJU – Društvu za pomoč duševno prizadetim Novo mesto.

24. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in finančnim načrtom, ki ju sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

S premoženjem društva upravlja izvršni odbor, oziroma na podlagi posebnih pooblastil določeni organi ali posamezniki.

Finančno poslovanje društva se opravlja preko žiro računa pri zakonsko opredeljeni organizaciji oziroma službi ali pri poslovni banki, če to ni v nasprotju z zakonom.

25. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva ali pooblaščene osebe, ki jih imenuje izvršni odbor ali predsednik.

Predsednik oziroma pooblaščene osebe poslujejo v skladu s sprejetim finančnim načrtom in programom društva ter sklepi občnega zbora, izvršnega odbora in ostalih pristojnih organov po načelih dobrega gospodarja.

Za pravilnost finančno-materialnega poslovanja društva je odgovoren predsednik društva.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo o poslovanju društva.

VI. VOLITVE

26. člen

Vsi člani organov društva se volijo s tajnim glasovanjem, razen če sam občni zbor ne odloči drugače. Člani organov društva so lahko odpoklicani po načinu kot so bili imenovani. Vsi organi društva odgovarjajo za svoje delo občnemu zboru društva.

Mandat predstavnikov, ki jih voli ali imenuje občni zbor društva ali izvršni odbor traja dve leti. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni ali imenovani v organe društva.

Organi društva odločajo na svojih sestankih in sejah veljavno, če se udeleži večina članov organa. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina navzočih članov.

Vsi organi društva na svojih sestankih vodijo zapisnike, ki jih arhivirajo na društvu.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

27. člen

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in tem statutom, v vsakem primeru pa, ko nima več kot 10 članov.

Pristojni organ v primeru iz prejšnjega odstavka na podlagi pravnomočne odločbe izbriše društvo iz registra.

Statut društva je sprejel občni zbor društva na ustanovnem svetu dne 08.11.2001 in s sprejetjem stopi takoj v veljavo.